Vse te legije so bile mobilizacijska baza, iz katere so lahko prišli kadri za oborožene enote. Vse pa se je zakompliciralo pozimi in spomladi leta 1942. Italijani so imeli v Ljubljanski pokrajini na 330.000 prebivalcev 45.000 vojakov, toda odločili so se za defenzivo ‐ sklenili so, da bodo branili le kakih 25 najpomembnejših oporišč, tako da je potem podeželje po prvih partizanskih akcijah postalo partizansko. Tedaj pride do največjega izbruha partizanstva ‐ od konca aprila do konca maja se je število partizanov v Ljubljanski pokrajini povečalo za 3.000, do konca junija še za 1.000.