Ker je zgodba o izselitvi v tej sproščeni deželi sproščenih ljudi funkcionirala zgolj kot ena od domislic lucidnega doktorja, ki je s svojimi pogledi na svet nacionalno gospodo rad vsaj provociral, če je že ni mogel educirati, jo je le malokdo vzel zares. Še huje: tisti, ki so brali bolj malo in še to malo zelo površno, so jo vzeli tako zelo zares, da so takoj začutili potrebo ne samo po tem, da pljunejo na njegovo filozofijo, ampak tudi nanj in njegovo slavo. Ljudje, ki nimajo pojma o ničemer, kaj šele o teoriji, so svoja popreproščena umovanja o tem, kaj in kdo je v resnici, razpredali celo v parlamentarnih klopeh.