V njihovi mladosti naj bi bili živeli solidarnost, tovarištvo in medsebojno pomoč. Ljudje so nekoč po celotedenskem delu v službi za konec tedna hodili na delo k sosedom, jim pomagali pri popravljanju porušenih hiš, košnji travnikov in pripravljanju drv, kar je, če poznamo današnje vaške razmere, milo rečeno nepredstavljivo. Te čase brigadirji in brigadirke pogrešajo še bolj kot svojo mladost, tako da so še zdaj pripravljeni razmišljati o organiziranju prostovoljnih delovnih akcij: »Lahko bi organizirali čiščenje celotne slovenske struge, saj takšnega dela tudi sodobni stroji ne morejo opraviti.«