Za dodatna pojasnila sem se torej obrnil na, in ta si je z veseljem vzel ves čas, kar sva ga potrebovala. Povedal mi je, da ni nikoli rekel, da kolaboracije ni bilo, da pa zgodovinarji ločijo več različnih vrst kolaboracije, ki se gibljejo nekako v razponu med »nujno« (neizogibna za golo preživetje) in »nedovoljeno«, ki pomeni udejanjanje istih vojnih ter političnih ciljev, kot jih je imel okupator, in hkrati veleizdajo naroda. Pri nas naj bi šestdeset let avtomatično veljalo, da smo imeli nedovoljeno kolaboracijo, v resnici pa smo imeli samo prve tri na lestvici: nujno, pogojno in taktično.