Na tisoče golih, bosih, prebičanih in popljuvanih fantov se je z zadnjimi močmi povzpelo in obstalo na robu zevajočega brezna. Tam so jih bratje z orožjem v rokah še zadnjič pogledali, ne v slovo in ne v oči, temveč v usta, ali nimajo v zobeh še kaj zlata.« Po tem, ko je cele dneve od jutra do večera mlela pobijalska mašina, sta ostala samo molk in tišina, žvrgolenje ptic in večno šelestenje gozda.