Ko sem prijatelju omenil, da grem naslednji dan na domobransko mašo v Kočevski, me je vljudno vprašal, ali mi lahko v žep stisne par doma napravljenih bomb. Spet drugi mi je med vožnjo tja poslal SMS: »Resnični praznik je dan crknjenih domobrancev, pizd ničvrednih.« Tudi med najbistrejšimi pripadniki generacije, ki ne bi smela imeti s pred-, med- in po- vojnimi grozotami nič, se je žal zakoreninilo sovraštvo, in sicer táko apriorno, zacementirano, lahko bi celo zapisal, da na trenutke užitkarsko, če ne bi bilo tako brezplodno in na dolgi rok uničujoče.