Na steno je bil naslonjen velikanski trohnoben lesen križ z napisom Tudi mi smo umrli za domovino, najbolj grozljivo pa je bilo verjetno strmeti v vitrino, v katero sta avtorja postavila razveznjeno nožno protezo nekega umorjenega človeškega bitja, povsem uničeno in zarjavelo pričo slabosti in nemoči nekega drugega, a še vedno strašansko bližnjega časa. V naslednji sobici je obiskovalec na steni zagledal podobo, ob kateri bi se mu lahko utrnila misel na kokoško z ošpicami, a je šlo seveda za zemljevid rodne grude in na njem z rdečimi pikami označena znana grobišča. jih je za zdaj naštel 410, a ni še niti približno pri kraju.