Po njegovem je ena slovenskih posebnosti, da se vse generacije umorov in grobišč niso lotevale na odkrit in pieteten način, kakršen pritiče egalitarnim demokracijam, hkrati pa se boji, da bo ‐ če bodo šle stvari naprej v tej smeri ‐ pri tem spodletelo tudi njegovi.
Glavna govornica je povedala, da ne čuti ob tej priložnosti prav nobenega veselja ali vzhičenja, ravno nasprotno, saj je po njenem razstava ena najstrahotnejših in najbolj pretresljivih, kar jih je bilo kdaj odprtih v Sloveniji. Razstavljenih predmetov se še drži bolečina, bolečina jalovega upanja in bolečina slovesa.