V trenutku, ko sem si v zvezek načečkal nekaj prvih vtisov, je k meni kot očitnemu novinarju stopil starejši gospod s pšeničnimi brki in mi v roko potisnil šop spetih črno-belih fotokopij iz Vojnozgodovinskega zbornika št. 20/2005.
»Izvolite, še druga plat zgodbe!« je dejal gospod in mi pred očmi prelistal predočeno gradivo. »Tule se smejijo Italijani in belčki, tale vrsta pobitih trupel, to so pa partizani.«