Ob šestih zvečer je bilo od daleč videti, kot da je "obiskovalski" interes tako gromozanski, da sploh ne bo mogoče vstopiti v zgradbo, a je bil vtis zmoten. Šlo je za to, da je bila otvoritev postavljena na prosto, obisk pa zmeren. V trenutku, ko sem si v zvezek načečkal nekaj prvih vtisov, je k meni kot očitnemu novinarju stopil starejši gospod s pšeničnimi brki in mi v roko potisnil šop spetih črno-belih fotokopij iz Vojnozgodovinskega zbornika št. 20/2005.