Drugje pa sta pomoč pri samomoru in evtanazija še vedno prepovedana tako za zdravnike, drugo medicinsko osebje kot za prijatelje in sorodnike pacienta. Zakon na splošno razlikuje med »aktivno« evtanazijo, ko zdravnik bolniku da smrtonosni odmerek zdravil, ter tako imenovano »pasivno« evtanazijo, pri kateri preprosto prekinejo zdravljenje, nujno za ohranjanje življenja. Prekinitev takšnega zdravljenja ali sploh njegova popolna opustitev sta popolnoma zakonita, čeprav se bolnikovi sorodniki včasih ne strinjajo z odločitvijo zdravstvenega osebja.