Pomoč pri umiranju je strasti razpihovala že v zgodovini. Zdravniki so že 400 let pred našim štetjem morali priseči, da nikomur ne bodo dali smrtonosnih zdravil, čeprav je bil v stari Grčiji odnos do samomora razmeroma sproščen. Tudi sveto pismo se na splošno ne zgraža nad samomorom, saj je ta postal sporen šele okoli 4. stoletja, potem ko je Sveti zapoved, da se ne sme ubijati, interpretiral tudi kot prepoved samomora, ne samo umora.