Na vsakem koraku si srečal ljudi, ki so bili srečni, čeprav so bili povečini sključeni od garanja v rudniku in izsušeni od strupov, ki so jim pri tem izpostavljeni. V ljudeh si kljub temu čutil notranje dostojanstvo in moč, vedno so bili pripravljeni pomagati, le da je včasih kakšen mulček zahteval plačilo, ampak saj se razumemo, takemu pač daš, ker zaradi tega sam ne boš lačen in ker veš. »Moj ded je bil, moj oče je bil, jaz sem bil,« je povedal Fredy, naš vodnik v mino cooperativo.