Odkar se zavedam, recimo od svojega desetega leta, se mi zdi zgolj praktično življenje banalno, nevredno obstoja; ne motivira me dovolj, da bi želel v njem vztrajati. Umetnost, filozofija, dramatika so bile zame že od tedaj ‐ leta 1940 ‐ območja, ki so mi omogočala stik s smislom, tudi s transcendenco, z. V to sem veroval, v to verujem še danes.