Upad Schroederjeve priljubljenosti bi lahko pripisali trmasto počasni gospodarski rasti, še zlasti pa neuspešnemu boju proti brezposelnosti. Ko so Schroederja leta 1998 izvolili za kanclerja, je takoj izjavil, da si njegova vlada ne bo zaslužila vnovične izvolitve, če brezposelnosti ne bo zmanjšala na manj kot 3,5 milijona ljudi. Sedem let kasneje je v Nemčiji nekaj manj kot pet milijonov ljudi brez dela, kar je največ po 30. letih prejšnjega stoletja.