Njena zunanja politika še ni dokončno oblikovana, a Merklovega bo zagotovo bolj naklonjena čezatlatnski navezi. Bila je kritična do Schroederjevega zavezništva s francoskim predsednikom Jacquesom Chiracom proti vojni v Iraku, čeprav sama na tem območju najbrž nima namena narediti kaj dosti več, denimo poslati še več vojakov. Poleg tega najbrž ne bo dajala prednosti francosko-nemškim odnosom pred drugimi dvostranskimi vezmi: verjetno se bo raje kot pogovarjala z Britanci in Američani.