Če smo se novinarji pred tednom dni klavrno dolgočasili na SDS-ovem kongresu "zaslužniškega" trepljanja, je bilo tokrat neprimerno bolj poskočno, saj je šlo za tisti pravi bojni kongres z ustrezno paleto antagonističnih likov. Od tistih, ki so neposredno kandidirali za kapitana, je vnaprej največ simpatij morda zbujal outsider , to pa zato, ker javnost o njem mimo tega, da je v. d. direktorja izolske bolnišnice, ni vedela praktično ničesar. Nasproti so mu stali pragmatik in nesojeni šarmer , old-skool natofil in obrambni minister , ki naj v bistvu sploh ne bi smel kandidirati, saj je tehnično še vedno veljal za člana LDS.