V bistvu sem se predramil le toliko, da sem preklopil na nacionalko in preveril, če je spet doma, potem pa uživaško utonil v tisti blaženi polsen, ki se ti po utrujenem organizmu blagodejno razprede samo ob sevanju prižganega televizorja. Zaradi salv evforičnih aplavzov in Mariovega adrenalinskega smeha sem tu pa tam z enim očesom preveril dogajanje na ekranu in blaženo dremal dalje. Čakal sem, da se stanje uravnovesi in percepcija izostri, saj dokler ob vidim Ceco, z mano ne more biti vse v najboljšem redu.