Res, že konec leta 1945 sem napisal britanskim oblastem in UNRRI poročilo, v katerem sem poudaril, da vodijo svoje taborišče tako demokratično, da ni nobene potrebe, da bi britanski častniki ali častniki UNRRE še vodili taborišče. Nasveti 22-letnega mladeniča, kar sem bil tedaj, seveda niso segli do vodstva, toda to odgovarja na vaše vprašanje o razmerah v taborišču. Niso nas potrebovali, a hkrati so nas potrebovali, ker smo bili kanal do hrane, do denarnih virov.