Vedeli smo dovolj o komunizmu, da smo razumeli, da ljudje v njem ne vidijo ravno sreče.
Moj angažma so bile šole, prišli so osnovnošolski učitelji, ki so otroke organizirani v šole, da bi jim pomagal oskrbeti se z materialnimi potrebščinami za učilnice. S seboj so imeli nekaj knjig, vendar so mnogi na začetku na novo napisali šolske učbenike po spominu, nekaj knjig so si sposodili pri katoliških institucijah med slovensko manjšino na celovškem območju.