V bloku so vztrajali celih pet let, iz zgradbe, ki mogoče bolj kot na potapljajočo se ladjo spominja na samoten otok, pa so si upali stopiti le redki. Otroke so z oklepniki vsak dan vozili v šolo v 15 kilometrov oddaljeno srbsko vas. Odrasli so vsak mesec prejemali tretjino plače, računov niso plačevali, hrano, pijačo in drugo so kupovali v trgovini, ki je z borno ponudbo na policah in z zvezkom za dolgove ves čas obratovala v kleti.