Borci so se posedli pod rdečo zastavo vseh proletarcev, izza borovcev so se prikotalile plastenke domačega vina, začelo se je mešanje špricerja, borke so razdelile golaž, ki so ga navzoči pospravili v resnično kratkem času. Ko je nekomu, ki je želel repete, zdrsnilo na res strmem pobočju, je padla šala na račun domačega župnika: » Župnik naj bi imel poškodovan kolk. Če je bil on tukaj, je moral biti privezan ali pa si je kolk poškodoval ravno na pobočju,« se pošali jedec ob meni in mi pove, da župnik ni želel priznati, da je uničeval napis, »šele ko smo mu povedali, da smo ga slikali, je priznal«.