»ustvariti nove kolektivne, socialne in politične pravice za vse, ki živijo in delajo v Evropi, takšne, ki ne bodo vezane na položaj na trgu dela«.
Na težek vsakdanjik delavcev, za katere zaposlitev ne pomeni varne socialne in ekonomske prihodnosti, je z uličnim pohodom opozarjalo kakšnih osemdeset protestnikov; »brezposelnih, začasno zaposlenih, freelancerjev, izbrisanih, migrantov,, gejev, lezbijk in redno zaposlenih, ki vse bolj čutijo pritisk prekerizacije,« kot so sami zapisali v sporočilu za javnost. Toda vsebine, s katerimi so protestniki opozarjali na nizkoten položaj delavstva, niso naletele na pretirano zanimanje.