Pa sta bila tu omenjena intelektualna dosežka v kulturi dialoga samo uvertura v vrhunec politično-intelektualne argumentacije ‐ v Simonitijevo naivno-prostodušno (ali v resnici morda cinično-arogantno?) tezo: Naš zakon prinaša jasno depolitizacijo doslej političnega Sveta RTV, saj bo njegove člane lahko predlagal dobesedno kdorkoli. In potem bomo izmed predlaganih samo še izbrali najboljše. Da bo ta izbor opravila politično opredeljena parlamentarna večina, je pa nepomembna tehnična podrobnost, kajne, minister?