Vzdušje brez alternativ je sicer najslabša dediščina Titove vladavine. Ko je funkcionar nekdanje zveze komunistov v začetku devetdesetih postal prvi in doslej edini predsednik novonastalega Olimpijskega komiteja Slovenije, je bilo to vzeto kot nekaj povsem naravnega. Še več, vzniknilo je verovanje: kdo drug namesto njega bi bil sploh sposoben za to funkcijo?