Kot da bi hotel reči: slovenski film bi moral biti nem! Leta 1973 pa je napisal slovito Krizo, razpravo, v kateri ugotavlja, da je slovenski jezik na filmu včasih preveč neživljenjsko literaren, včasih pa spet preveč nasilno žargonski, in da mnogi alternativo vidijo v realističnem jeziku, kakršnega govorijo ljudje v vsakdanjem življenju, toda to v resnici ni alternativa: film namreč ni realnost. Realistični jezik ne bi ničesar rešil.