Črni val, ki je lepo pokazal, kako daleč gre lahko film pod partijo, je kazal človeško dno, groteskne,, propadle barake, razpadajoči, nagniti, črvivi, napol legalni, primitivni, podganji svet, gola trupla na obdukcijski mizi, trebuh socialistične “idile”. Tu se je umiralo kar tako, brez razloga, brez vizije, brez smisla, brez velikih besed, na stranišču, ne pa za revolucijo, svobodo, domovino, Narod. Hja, ti filmi so zaudarjali po sodobnosti: celo njeno ideologijo so izčrpavali. S kopičenjem tez, sloganov, gesel, fraz, parol in citatov ‐ s pretiravanjem.