Slovenski film je moral sprejeti poslanstvo, bolje rečeno, sprejeti je moral jezik, ki je bil nosilec nacionalne, nacionalistične zavesti, in postati del gibanja za ohranitev čistosti slovenskega jezika in čistosti slovenskega naroda. Kar je bila kakopak ista stvar. Jezik, ki so ga govorili v slovenskih filmih, je bil zato lahko le lep, čist, pravilen, nenarečen, zaveden, enoten ‐ hja, to je bil tisti mučni, zoprni, iritantni, odbijajoči, nenaravni, izumetničeni tradicionalni knjižni jezik, narodni jezik, zborna izreka, visoki govor.