“Tega pa ni mogel najti, ker si ga je sposojal v gledališču, a za gledališče vemo, da je bilo osrednja ustanova v dobi nacionalnega formiranja, da se je v njem prav posebno pazilo na odstopanja od norme in jih preganjalo.” Slovenski film je moral sprejeti poslanstvo, bolje rečeno, sprejeti je moral jezik, ki je bil nosilec nacionalne, nacionalistične zavesti, in postati del gibanja za ohranitev čistosti slovenskega jezika in čistosti slovenskega naroda. Kar je bila kakopak ista stvar.