In nikar ne mislite, da gresta obe motnji najbolj na živce nam. Prejšnjim generacijam sta šli precej, precej bolj na živce ‐ nikoli bolj kot ob koncu šestdesetih in na začetku sedemdesetih, ko sta postali tako očitni in tako neznosni, da so reagirali celo stebri tedanje literarne in gledališke kritike, recimo , , in , ter skušali sebi in Sloveniji pojasniti, zakaj so slovenski filmi tako retardirani in zakaj nas od filmske slovenščine boli glava.
je rad poudaril, da je problem slovenskega filma v tem, da stalno zamuja za Slovenijo in sodobnostjo, da ima zaostal odnos do sveta.