Med opazovanjem občinstva me je prešinilo, da je bilo navzočih malo posameznikov, ki so kazali dovolj let, da bi bili lahko med vojno neposredno metali v zrak nemškutarske bunkerje ‐ veliko tistih, ki so na Malo goro primarširali v partizanskih kapah, bi se lahko velikega konflikta neposredno udeležilo le, če bi starši v dvojnem dnu njihovih otroških vozičkov nemara prevažali tajne domoljubne dokumente. Prisotna je bila torej predvsem naslednja generacija, ki je bila z Janezovim govorom presunljivo zadovoljna. Kar nekaj jih je med posameznimi premori kimalo in mrmralo v stilu »Tako je!