Povratek posameznih prvin starega fašizma nas nemara ne bi smel presenetiti ‐ bolj nas mora skrbeti, da niso zgolj obrobna sitnoba, temveč že dalj časa diktirajo horizont političnih praks in polje javnih debat. Drugi udeleženci uradne politike so jim dolgo prepuščali ideološko hegemonijo, zdaj pa kaže, da jih nobena politika v državnem establišmentu ni sposobna zaustaviti.
Logika je tale: protifašizem je ta čas eno izmed mnenj v demokratičnem pluralizmu ‐ nikakor pa ni prevladujoče stališče in je celo vse bolj obrobno mnenje.