pravi, da je imel takrat pristojnost za odločanje o denacionalizaciji zgolj Republiški sekretariat za pravosodje, ki je Rakovčevi odgovoril že avgusta 1990, »in sicer ... da sprememba oziroma razveljavitev odločbe o nacionalizaciji ni mogoča, ker ni izpolnjen eden od zakonskih pogojev, to pa je bil, da bi moral biti njen mož še živ, ker je bilo v postopku nacionalizacije njemu odvzeto premoženje«. Kot pravi, je zato njegov sekretariat predlagal, da naj Občina Kranj kot lastnica premoženja poda soglasje za vrnitev nacionalizirane nepremičnine kar sami Rakovčevi. In to je občina tudi storila.