Vsi stebri slovenske družbe so bili proti filmu: obe glavni stranki in cerkev, davki in cenzura, predvsem pa razumniki, literati in gledališčniki, ki so se bali, da jim bo film ukradel show, publiko in vlogo izobraževalca ljudstva. V tridesetih so vpeljali celo gledališki dinar ‐ pri nakupu kino vstopnice si moral plačati še en dinar za gledališče, za umetnost. Hja, denar od filma je šel za slovensko gledališče, ne pa za slovenski film.