nova beseda iz Slovenije

Revija Mladina, leto 2005, poved v sobesedilu:

In kot kaže, je svojo »orožje za množično uničevanje« skril tako dobro, da so ga našli šele leta 1948, ko je nastal film Na svoji zemlji in ko je filmski aktivist pravno pomoč iskal pri odvetniku dr. Vladimirju, ki mu je razkril, da je njegov oče nekoč snemal filme.

In vendar se vprašate: kako to, da sta sledila le dva igrana filma, pa še to nema ‐ in da se do leta 1948 ni našel niti en, ki bi posnel zvočni igrani film? Pazite: po se je v Sloveniji zvrtelo na tisoče filmov, odprlo se je na stotine kinodvoran (s klimo!), zacvetela je filmska publicistika, dobili smo filmske revije (Film, Naš kino), dobili smo prvo knjigo o filmu, prvo protifilmsko knjigo, prvo filmsko šolo in prvi filmski atelje, vse je izgledalo normalno, sestri sta leta 1918 naredili celo samomor, ker ju starša nista pustila v kino, toda slovenskega filma ni bilo in ni bilo, tako da so lahko slovenski igralci nastopali le v tujih filmih ‐ Avgusta se je potikala po Hollywoodu, »štatirala v nekem filmu« in skoraj nastopila v prvem zvočnem filmu, Pevcu jazza (1927)...


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA