Dobili smo filmsko tradicijo in filmsko prihodnost. Toda kot kaže, je ‐ daleč od Ljubljane, daleč od centra Slovenije, nekje bogu za hrbtom, v zakotnem Prekmurju ‐ s prvim slovenskim filmom napol zarotniško pokuril tudi slovensko filmsko prihodnost. In pri tej unikatnosti Grossmannove male zarote se začne tudi unikatnost slovenske filmske prihodnosti: prvi celovečerni igrani zvočni film smo dobili šele leta 1948 ‐ Na svoji zemlji.