Prvi so tako ugotovili, da je pomembna velikost in da bi s podobnimi higroskopskimi delci morda lahko posipali tople oblake in tako pripomogli k nastajanju velikih deževnih kapelj. Najbolj higroskopska naravna snov, ki bi lahko bila uporabna za kondenzacijska jedra, je navadna sol, zato so se odločili, da bodo v ta namen na krila letala pritrdili tkanino, prepojeno s kristali soli.
Prvi poskusi so bili spodbudni, zato so znanstveniki leta 1991 opustili glaciogensko kristalizacijo in začeli obširne ter dolgoročne poskuse s higroskopsko.