Če je v zraku dovolj vodne pare, se voda začne združevati v majcene kapljice okoli naravnih kondenzacijskih jeder ‐ to so denimo mikroskopsko majhni kristali soli in prah. Če se kapljice zaradi zračnih tokov dvigujejo, se zaradi upadajoče temperature in tlaka relativna vlažnost zviša do točke, na kateri lahko absorbirajo več vode in se občutno povečajo. Te kapljice nato padejo na površje kot rahlo pršenje ‐ kapljice s premerom sto mikrometrov ‐ ali dež, v katerem so kapljice večje od milimetra.