Vedno sem si oddahnil, ko sem šel iz njegovega kabineta in sedel za pisalno mizo. Vendar mi še potem ni dal miru, oglasil se je po telefonu tudi na prelom časopisa in je zahteval, da mu preberem, kaj sem napisal. Nikoli mu ni bilo do konca všeč, vendar je, da ne bi bil videti okruten, pa tudi da bi prikril lastno negotovost (ki je bila velikanska), rekel, da jezikovno ni v redu in da moram brati več ( namreč, to je bilo v Beogradu).