Meni se zdi zelo prav, da se gre pokloniti v Teharje, saj menim, da je prava sramota, kako so eldeesovci in reformirani komunisti doslej ignorirali problem žrtev medvojnega in povojnega komunističnega nasilja. Vendar mislim, da nima smisla poskušati uniformirati spomina na drugo svetovno vojno, ki je še vedno nespravljivo razcepljen. To se v preteklosti, kadar so poskušali, ni nikoli posrečilo, pluralizem spominjanja in praznovanja pa je sestavni del demokracije.