Slovenija pri vplivanju na gospodarsko politiko jugoslovanske države ni bila posebej uspešna, toda kljub krizi ni noben ukrep povzročil toliko nezadovoljstva kot skupna jedra. Kriza z jedri je bila naglo presežena, do preloma v javnem mnenju pa je prišlo šele ob temeljnih vprašanjih politične demokracije in funkcioniranja političnega sistema v drugi polovi 80. let. Zato se mi zdi danes posebej problematično, če se del intelektualcev in politike zateka k preseženim boljševiškim vzorcem ideološkega in političnega izključevanja v medsebojnem komuniciranju.