S to preproščino olajša delo zlasti tistim, ki držijo v svojih rokah državni aparat. Poslej se jim ni več treba ukvarjati z družbo in socialnimi razlikami, ki jih ob hkratni demontaži socialne države proizvaja prvobitna akumulacija kapitala. Namesto da bi se vlada ukvarjala z družbo, študirala njene razvojne potence in impotence ter s preciznimi razvojnimi programi omogočali enake možnosti vsem, si z enotnim davkom, po katerem postanejo dejansko neenaki formalno enaki, zamisli družbo enakih.