Celo moji starši so ga imeli radi, čeprav so sami izhajali iz buržoazije.«
sindikalist je ostal gospod Lucien celih enaintrideset let, drugače od prenekaterega "foteljaškega" tovariša pa je prvih dvajset let ohranil tudi svojo težaško službo, da ga je vsak dan spominjala na kruto resničnost delavskega obstoja, da je bil torej lahko ves čas v neposrednem stiku z željami in pogledi tistih, ki so ga izvolili. Njegov aktivizem ga je sicer osebno osrečeval, čeprav je bila večina zmag dosežena predvsem na mikroravni.