Marsikdo od nas bi verjetno menil, da sodi Belgija polnopravno v koš drugih zgodb o uspehu hkrati trulega in bisernatega Zahoda, vendar gospod Lucien pravi, da ni docela tako. V letih '60 in '61 je poskušala zdrava levica sicer reorganizirati državno gospodarstvo, a so bili vsi njeni konkretnejši poskusi zlomljeni. Po drugi svetovni vojni je ostala večina produkcijskih sredstev v državi odlično ohranjena ‐ vsaj v primerjavi s tistimi pri sosedah ‐, kar je bila v primerjavi z ekonomsko sliko razsula drugod na celini ogromna izhodiščna prednost.