S somišljeniki se je strašansko navduševal nad jugorežimom, ker je ta presekal s stalinizmom in uvedel samoupravljanje, a je tudi res, da ga naša pretekla resničnost ob obisku seminarja v leta 1957 ni tako očarala, kot je pričakoval, da bi ga znala. Zdelo se mu je, da so prihajale težke uradne birokratščine na usta udarnih mladih delegatov nekoliko bolj mehansko, kot bi bilo prav. Od doma je bil namreč vajen skrajne debatne dialektike in je tudi sam včasih simpatiziral s skupinami, ki so jih sredinske socialistične struje rade odpisovale kot »anarhistične«.