Po obilnem zajtrku se je ekipa okrog devetih zjutraj vkrcala na zaprašen avtobus, ki je čez gozd in mimo majhnih tipičnih ruskih vaških hišic druščino zapeljal v svetinjo sovjetske kozmonavtike, ki zaradi vojaških skrivnosti še vedno ni označena na zemljevidu. Voznik avtobusa je imel ob volanu debelo buklo Nietzcheja, dan pozneje pa še zbirko anekdot o gledališkem življenju V zakulisju.
Prizorišče predstave je dvanajst metrov globok hidrolaboratorij, ki je podoben velikemu okroglemu bazenu za delfine in je namenjen simuliranju breztežnosti.