Mobilizacija razlik ni bila le zdravilo za vse prejšnje bolezni ter dolgočasne in sive podobe socializma, temveč ali celo predvsem gorivo za srečno družbeno prihodnost. Kakor da bi se nenadoma prebudili klasični liberali iz 18. stoletja kot denimo A. in B. Mandeville. Proizvodnja neenakosti kot legitimen družbeni cilj je tako bila hkrati pogoj, strategija in cilj postsocialistične tranzicije in razvoja.