V resnici so izgledali le kot kralj Lear, ki imitira Chaplina. Hja, hoteli so biti srhljivi, toda srhljivi so bili le način, kot so igralci srhljivi v grozljivkah. Ne, glavni problem ni bil v tem, da jim je manjkala nemščina ‐ glavni problem je bil v tem, da so s svojo “veliko”, “oskarjevsko” igro relativizirali in banalizirali srhljivost samega Hitlerja. Ko Propad ujame Hitlerjevo človeškost, njegovo “srce”, ko potemtakem v Hitlerju najde tudi “malega človeka”, ujame tudi njegovo srhljivost ‐ nič ni namreč bolj srhljivega od te dvojnosti, od te kombinacije malega človeka v Hitlerju in Hitlerja v malem človeku.