Igral ga je v seriji malih, cenenih, infantilnih, senzacionalističnih filmov, tako rekoč vedno. Hudič s Hitlerjem (1942), Hitlerja, živega ali mrtvega (1943), Hitlerjeva tolpa (1944) in tako dalje. Vedno je izgledal stripovsko, kot vodvilsko-operetna karikatura, zanašal se je le na pačenje in trdo izgovorjavo, ker pa se je zelo vživel (hej, to je bila njegova življenjska priložnost), je šel soigralcem tako na živce, da so ga na snemanjih v pavzah pred njimi skrivali ‐ običajno so ga zaklenili v garderobo.