nova beseda iz Slovenije

Revija Mladina, leto 2005, poved v sobesedilu:

Le zakaj ne? Chaplinu je bilo pač “usojeno”, da igra Hitlerja: že prej so mnogi opozarjali, da sta si fizično zelo podobna (hja, brčice in take reči), toda ko je Chaplin oznanil, da bo posnel Velikega diktatorja so ameriški mediji njuno podobnost takoj še poglobili in ji dodali pridih “usodnosti” ‐ oba sta rojena leta 1889, oba sta iz revnih družin, oba imata orjaški ego, oba sta tiranska control-freaka, oba sta genija, oba sta se dotaknila množic, oba slavita “malega človeka” in tako dalje.

Te paralele so bile sicer marketinška kljuka, s katero so skušali pritegniti pozornost ljudi (hej, Chaplin pripravlja nov film!), toda po drugi strani so kazale še dvoje: prvič, slepo, povsem nekritično obsedenost z “velikimi”, “karizmatičnimi” osebnostmi (v vsakem Chaplinu je Hitler, in narobe, v vsakem Hitlerju je Chaplin), in drugič, veliko naivnost v tedanji percepciji Hitlerja ‐ Američani so v njem videli le nastopača, pozerja, klovna, bombastično karikaturo, slabega, grotesknega igralca, ki v Hollywoodu ne bi preživel prve noči.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA